Zakaj je potrebno redno vaditi (2.del)?

V prejšnjem prispevku sem med drugim omenjal tudi pomen ZAČETKA neke dejavnosti /opravila. Torej, preden slednje postane navada, mora imeti tudi svoj izvir-začetek. Za ZAČETEK pa smo dejali, da je težak. Kajpak, vsak začetek je pač težak- prijeten ali manj prijeten.

Vsaka dejavnost/opravilo, katere nismo vešči, za nas predstavlja stres (psihični in/ali fizični), katerega pa se že po naravnem zakonu (po liniji najmanjšega napora) ogibamo. No, tako niti ni več težko razumeti, zakaj večina na novo izbranih dejavnosti/opravil že ob ZAČETKU svoje aktivnosti doživi bridki konec.

Torej bo, v izogib koncu začetka dejavnosti, potrebna neka mentalna aktivnost, s katero bomo dolili potrebne motivacije. Kot že omenjeno v prejšnjem prispevku, se običajno tako poslužujemo individualnih ciljev in, še pomembneje, pod-ciljev. Realizacija izbranih pod-ciljev nam omogoča doseganje cilja po etapah in tako močno vpliva na dotok, še kako pomembne, MOTIVACIJE, preko katere ohranjamo ZAČETEK dejavnosti pri življenju.

Če nam torej v začetku uspe ohraniti dejavnost/opravilo pri življenju, obstaja velika verjetnost, da bo ta, na novo nastala dejavnost, postala NAVADA. Kar imamo v navadi po, ponavljam, ne zahteva naše zavestne pozornosti za realizacijo. Da bo neka dejavnost/opravilo postala »domača«, mora torej najprej postati NAVADA, kar pa dosežemo preko PONAVLJANJA dejavnosti/opravila, za izvajanje katerega pa potrebujemo MOTIVACIJO.

Ker pa so sredstva motivacije pogojena izrazito individualno, se moramo poglobiti v notranjost lastnega individuuma, duše. Čeprav so cilji posameznikov velikokrat identični, so sredstva motivacije in načini njihove realizacije izrazito individualizirani.

Da z gotovostjo dosežemo zastavljen cilj, potrebujemo ali močno željo, ali pa sistematično dodelan plan sredstev motivacije, okrepljen s sekvenčnimi pod-cilji.