Koliko je sploh še humanitarnosti pri ljudeh?
V polni pripravi je naslednja Otelova premiera. Izpeljanih je bilo že kar nekaj, vsaka je imela svoj pečat. Tekom poletja sem iskal pot, ki bi naslednji, otvoritveni dala svoj, posebni prizvok. Zaživela je ideja o humanitarnosti, ki je bila prisotna že pred časom. Vsekakor gre za dejanje z dobrim namenom, nekomu pomagati, nekomu dati nekaj česar si sam ne more privoščiti, a to nujno potrebuje, da je lahko njegovo
življenje kvalitetnejše…
Pri tem dogodku gre za dve pomembni plati. Ena je tista, ki te veseli, da boš dejansko nekomu pomagal, otroku – 4 letnemu dečku, s cerebralno paralizo, ki nujno potrebuje invalidsko dvigalo za ‘normalno’ gibanje, ker so cene daleč previsoke za staršev dohodek (najnižje se gibljejo od 4 miljone navzgor… Za dvigalo?! Za otroka, ki se ne more gibati?!).
In druga zadeva, ki jo pri tem projektu spoznavam in se sprašujem: Koliko je humanosti v ljudeh? Ali smo pripravljeni sploh pomagati takšnim ljudem?
Začetek je bil ploden – vsi, ki bomo sodelovali na tem dogodku, bomo delali brez honorarja…lepo ni kaj…otelov kader bo ta denar direktno namenil otroku…
Hm…nekje se zaplete…skušam dogodek dodatno spromovirati…Zakaj? Da privabimo čimveč ljudi, ki so otroku pirpavljeni pomagati kolikor lahko…s prostovoljnimi prispevki…
Seveda gre za dodatno promocijo centra, to je dejstvo, ampak promocija, ki ima namen narediti nekaj dobrega, nekaj več, nekoga narediti bolj srečnega…nekomu izboljšati življenje…otroku, ki ni kriv za
svojo bolezen in staršem, ki imajo otroka samo neizmerno rada in mu želita omogočiti ‘boljše’ življenje…
In pridejo pogovori, dogovori z možnimi oglaševalskimi mediji…In ko na nekaterih medijih dobiš zaprta vrata z odgovori, češ njega smo pa omenjali že lani, je že imel akcije, ne moremo več…In potem se vprašam,
kje je naša dobrodelnost? Ali se res vse vrti samo še okoli denarja? Da nekdo ne mora pri tem pomagati, ker za to ne bi dobil plačila za tako oglaševanje? In ko dobiš takšen odgovor…ostaneš brez besed…264 besed,
ki obsegajo moj članek o humanitarnem dogodku in Anžetu? Za 30 besed, ki bi se izgovorile na radiu, da bi povabili ljudi k prispevki? Da privabimo čimveč ljudi, jim prirpavimo celodneven program, ki ga
izvedemo brez plačila? In dobiš odgovor, da težko to objaviš, ker je Anže že bil objavljen kako leto dni nazaj…Starši so pa zbrali do sedaj le polovico zneska, ki ga rabijo…
Veselim se dogodka…iz omenjenih razlogov…nekaj denarja ima Anže že zagotovoljenega, od nas - Otela…in čakam in se sprašujem, kakšen odziv humanitarnosti bo med ljudmi…
Potem bom dobil dogovor: koliko je sploh še humanitarnosti pri ljudeh…
Ja članek, ki človeku da misliti!
Mnogi bi rekli, saj je veliko takih otok pomoči potrebnih, ampak ne “fehtajo” denarja okrog!
Ja res je, ampak ali se zavedate, koliko otrok je , ki so tako ali pa še huje bolni in so prikrajšani za normalne otroške radosti, kako je staršem, ko opazujejo druge otroke, sami pa dobro vedo, da njihov otrok ne bo mogel tekati po igrišči in se igrati z žogo, kako je staršem, katerim najbližji sorodniki za pomoč ponudijo takle stavek ; DAJ OTROKA V INVALIDNI DOM PA NE BOŠ IMEL NOBENIH TEŽAV IN OBVEZNOSTI VEČ!!!!
Sprašujem se, kako imajo takšni ljudeje sploh obraz ti potem pogledati v oči, po vrhu tega pa je še malo manj kot vsak dan v cerkvi in se ima za kristjana, mar vera tako uči?
Marsikatero grenko sva morala z ženo že preboleti, izdelovala sva tudi svoje izdelke in jih potem prodajala v namen, da bi Anže čim prej prišel do dvigala, veliko prošenj sva poslala po firmah za pomoč in kakšen je rezultat; od 217 prošenj, katere sva naslovila na podjetja , nam je pomoč izkazalo le 10.
In sedaj se lahko vprašamo, kot se je naš DOBRI PRIJATELJ ANŽETA, JANEZ HOMŠAK ; KOLIKO JE ŠE HUMANOSTI MED LJUDMI?
Pa ne zato, ker imamo mi Anžeta , ki boleha za cerebralno paralizo, ampak zato, ker obstaja veliko otrok in staršev, ki se borijo na tak način, saj bi vsak rad le pomagal svojemu otroku.
Pa še to za tiste, ki mislijo drugače,KAJ POREČETE NA TO, DA SE STARŠI TAKO BOLNIH OTROK ODREČEJO LASTNEMU OTROKU! TO JE ZA MENE , PA OPROSTITE BESEDI , živa svinjarija!
Je mar otrok kriv, da se je rodil tak?
Simon, Anžetov oče